Litsa styortyi, kraski tusklyi -
to li lyudi, to li kuklyi,
Vzglyad pohozh na vzglyad,
a ten - na ten.
Ya ustal i otdyihayu,
v balagan vas priglashayu,
Gde kuklyi
tak pohozhi na lyudey.
Arlekinyi i piratyi,
tsirkachi i akrobatyi,
I zlodey,
chey vid vnushaet strah,
Volk i zayats, tigryi v kletke -
vse oni marionetki
V lovkih i
natruzhennyih rukah.
Volk i zayats, tigryi v kletke -
vse oni marionetki
V lovkih i
natruzhennyih rukah.
Kukol dyorgayut za nitki,
na litse u nih ulyibki,
I igraet kloun
na trube.
I v protsesse predstavlenya
sozdayotsya vpechatlene,
Chto kuklyi plyashut
sami po sebe.
Do chego poroy obidno,
chto hozyaina ne vidno,
Vverh i v temnotu
uhodit nit.
A kuklyi tak emu poslushnyi,
i myi verim prostodushno v to,
Chto kuklyi mogut
govorit.
A kuklyi tak emu poslushnyi,
i myi verim prostodushno v to,
Chto kuklyi mogut
govorit.
No vot hozyain gasit svechi -
konchen bal, i konchen vecher,
Zasiyaet mesyats
v oblakah.
Kukol snimut s nitki dlinnoy
i, zasyipav naftalinom,
V vide tryapok slozhat
v sundukah.
Kukol snimut s nitki dlinnoy
i, zasyipav naftalinom,
V vide tryapok slozhat
v sundukah. |
|
